KNJIGE BREZ PLATNIC

Hana Kek & Špela Kralj


ZGODOVINSKI PREGLED IN RAZVOJ

Smo mnenja, da so se socialno-ekonomski stereotipi pojavili s pojavom civilizacij. Sicer nam ni uspelo najti literature, ki bi to direktno potrjevala, a se nam zdi, da je dovolj literature o delovanju in nastanku stereotipov, da lahko o dejanskem obdebju nastanka sklepamo. Socialni predsodki in stereotipi imajo namreč dokaj jasno vlogo opravičevanja sveta (t.j. konkretnih razmerji moči, privilegijev in diskriminacij) (Ule, 2005). iz tega sta Jost in Banaji postavila tezo, da predsodki in stereotipi racionalizirajo, legitimizirajo in podpirajo obstoječi status quo v družbi. Če bi torej izolirali le socialno-ekonomske stereotipe to pomeni, da te legitimizirajo trenutno družbeno slojevitost. Sklepamo lahko torej, da če družbene slojevitosti ni, tudi socialno-ekonomski stereotipi ne bi obstajali. Pred pojavom prvih civilizacij pa po Engelsu ni bilo razredne družbe (prakomunizem). Mislimo pa tudi da je ekonomski del teh stereotipov dejansko zaživel šele z razmahom kapitalizma v drugi polovizi 18. in začetku 19. stoletja. Prej so namreč seveda obstajali socialni stereotipi o družbenih razredih, a te razredi niso bili tako močno vezani na ekonomsko stanje posameznika. Čeprav so torej nastajali stereotipi o ekonomskem stanju skupine, so izvirali iz njegovega socialnega položaja in ne obratno. Z dokončnim razvojem kapitalizma pa se družbeni status začne bolj tesno vezati na ekonomsko stanje, zato se tudi stereotipi o družbenih razredih začnejo bolj globoko povezovati z ekonomskim stanjem.

Zanimivo pa je, da se sterotipi spreminjajo oz. so se spremenili. Ule (2005) namreč razlikuje med »tradicionalnimi« in »modernimi predsodki«. Moderni predsodki, opazuje, namreč niso več tako kričavi, neposredni in odkriti kot so bili tradicionalni, ampak se odklon do določenih skupin izraža prikrito in simbolno. Moderni predsodki se tako ne odražajo kot odkrito in agresivno zavračanje skupin ampak bolj kot pasivno odklanjanje in ignoriranje. Pettigrew in Meertens tako opazita razlike med »kričavim« in »hladnim« rasizmom, medtem ko sta Benokratis in Feagin opazila podobne spremembe v diskriminaciji do žensk, zato mislimo, da se je podobna sprememba zgodila tudi pri socialno-ekonomskih stereotipih.